DRUŽINSKA TERAPIJA
»Kakšnim družinam je namenjena družinska terapija? Je to za družine, kjer se vsi prepirajo med seboj? Je to primerno takrat, ko otroci ne poslušajo staršev, oče in mati pa se ne zmoreta poenotiti v vzgoji?«
»Morda je družinska terapija primerna takrat, ko je v družini umrl otrok ali pa kateri od staršev in smo sedaj vsi žalostni pa si ne zmoremo pomagati med seboj?«
Družinska terapija omogoči, da svoje doživljanje družine predstavi vsak družinski član. Predvsem otroci znajo zelo dobro opisati, kako je živeti v njihovi družini. Pogled in čutenja otroka bosta morda slišala drugače in ga bosta lažje razumela, predvsem njegove potrebe in želje.
Ko se dogovorimo, za kaj mora kdo v družini poskrbeti in kako lahko bolje slišimo in razumemo otroke, izzveni marsikateri nemir, nasprotovanje, neopravljanje obveznosti … Vsak od staršev in hkrati partnerjev v družino prinaša svojo izkušnjo, svoja doživljanja, kako se je on počutil nekoč v svoji primarni družini.
Na terapiji skupaj ugotavljamo, kakšne so te zgodnje izkušnje staršev in hkrati partnerjev in kako lahko sedaj oba ravnata drugače, ko sta odrasla in imata več moči, hkrati pa tudi odgovornosti do svojih otrok.
Družinska terapija je primerna tudi za enostarševske družine.
Ko pride družina na terapijo, se navadno dotikamo naslednjih vsebin:
-
Kako se pogovarjamo in dogovarjamo v družini,
-
kdo je za kaj odgovoren,
-
starševska vzgoja,
-
nezdrave navade in odvisnosti pri družinskih članih (alkohol, »travca«, računalnik – internet, spolnost, delo, pornografija …),
-
izgube pomembnih oseb,
-
agresivno in samopoškodovalno vedenje,
-
nasilje (psihično, fizično, čustveno, spletno),
-
doživljanje naravnih sprememb in obdobij v družini (rojstvo, mladostništvo, »prazno gnezdo« …).
