Moje izkušnje
Delo svetovalne delavke v šoli
To delam že 25 let. Všeč mi je moje delo.
Pri delu z otroki je zame največji izziv, ko pride k meni otrok v stiski, ker mu je umrla mami ali pa sta se starša ločila ali pa ga je strah, da bo bruhal v šoli in zato doživlja veliko stisko … Preko igrač, risanja, plastelina, zgodbic … iščeva z otrokom način, ki mu bo najbolj ustrezal, da bo izrazil to, kar čuti in tudi našel pot, kako preživeti in prerasti bolečino, ki jo čuti.
Ali pa delavnice z učenci o tem, kako se postaviti zase, ko skozi igre vlog uvidijo, da se lahko zase postaviš, da enostavno rečeš NE. Kar usujejo se njihove ideje o različnih situacijah, kjer bi lahko tako poskrbeli zase.
Pa mediacije – ko dva, ki sta v konfliktu in sta prišla v mojo pisarno skregana, skozi moje vodenje pogovora ugotovita, da pravzaprav nočeta nič slabega drug drugemu, samo problem sta doživljala vsak na svoj način in to je zaznamovalo njuno reakcijo.
S starši se srečujem na predavanjih o razvojnih potrebah otrok, kjer je tako očitno, da otrok potrebuje in doživlja nekaj zelo podobnega kot njegovi vrstniki. In v kakšno olajšanje je spoznanje, da so njegovi čustveni izbruhi pravzaprav kompliment tebi, staršu, da se otrok ob tem počuti dovolj varno, da upa to izraziti. Še bolj čustveno obarvani so naši pogovori na štiri oči. Kako zahtevno je starševstvo – dati moraš ravno tisto, kar si sam pogrešal kot otrok.
Pri delu v šoli sem v stalnem stiku z učitelji, učiteljicami. In v sodelovanju z njimi ugotavljam, kako pomembna je stalna osebnostna in strokovna rast. Pomembno vlogo pri tem imajo lahko podporne intervizijske skupine, ki jih vodim – ko učiteljice ugotavljajo, da se tudi kolegica srečuje s podobnimi izzivi pri delu, in načrtujejo korake nadaljnjega delovanja.
Delo v komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
To je bila priložnost, ko sem imela možnost od blizu spoznati mnoge otroke in njihove starše, ki se srečujejo z različnimi težavami in ovirami pri svojem šolanju. Koliko strahu, žalosti, sramu, krivde in nemoči doživljaš, ko otrok ne zmore, kot bi želel. Ko se trudi, pa ni rezultata. Ko zboli ali pa je gibalno oviran, ima težave s sluhom ali vidom. Čez kaj vse moraš kot starš v teh primerih. Veliko razbremenilnih pogovorov sem opravila s starši na to temo in v njihovih očeh so se prižigale iskrice upanja.
Osebna izkušnja terapije
Tudi sama sem vključena v terapevtski proces, kjer predelujem svoje lastne izkušnje in čutenja. Tako osvobajam in gradim sebe, hkrati pa tudi najbolj neposredno spoznavam izkušnjo, ki jo ima klient v terapiji.
Delovne izkušnje izven šole
-
Poučevanje Obče in razvojne psihologije preko Ljudske univerze Krško v programu Vzgojitelj predšolskih otrok (2002–2005)
-
Šola za starše v okviru Ljudske univerze Krško (od 1996)
-
Predavanje za rejnike v sodelovanju s CSD Krško: Mladostnik – na videz odrasel, v duši otrok (december, 2019)
-
Svetovalka za šolsko svetovalno delo pri ZRSŠ v šol. letu 2004/05
-
Supervizija za svetovalne delavce v okviru RIC-a Novo mesto (2004–2006)
-
Mentoriranje supervizirane prakse študentom psihologije in psihologinji začetnici
-
Sodelovanje v predmetni razvojni skupini za svetovalno delo (2014–2020)
-
Multiplikator za področje dela z učenci s posebnimi potrebami (od l. 2005)
-
Vodja senata v okviru Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Novo mesto 2 (2007– 2014)
-
Predsednica Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Novo mesto 2 (2015)
