Več o meni

Interes za pomoč, svetovanje ljudem – kako se je začela moja pot

Začelo se je tam nekje v otroštvu, ko sem spoznala in občutila, kako naporno je, ko so ljudje, ki te obkrožajo, nenehno v konfliktih, tebi pa je zato težko in trpiš. In bi rad pomagal, da se konflikti razrešijo, odnosi izboljšajo. Pa tega seveda kot majhen otrok ne moreš narediti, če se še tako trudiš.

Potem so bila prijateljstva v najstništvu – veliko prijateljic in prijateljev sem imela in veliko smo se pogovarjali, tuhtali, se poglabljali. Želela sem si, da bi lahko svetovala, kaj naj naredijo, da jim bo bolje. Ob tem se mi je porajalo vprašanje, če je moj nasvet prava rešitev za njihov problem. Čutila sem veliko odgovornost glede tega, kaj jim svetujem in vse bolj sem se zavedala, da bi se morala o tem kaj več naučiti. 

V času študija sem opravljala prostovoljno delo kot svetovalka na telefonu  za otroke in mladostnike v stiski (TOM telefon) in nudila učno in psihosocialno pomoč otroku preko Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.

 

Skrb zase

Skrb za lastno telesno in duševno zdravje je zame na prvem mestu. Tako nujno potrebujem gibanje v naravi. Rada se sprehajam s svojo labradorko. Podporo čutim v druženju in pogovorih z najbližjimi – družino in prijateljicami. Imam hobije, ki me razveseljujejo in omogočijo, da preusmerim misli in dam duška svoji kreativnosti. Ključnega pomena za zdrav strokovni razvoj pa so zame stalne supervizije, tako pri svetovalnem delu v šoli kot tudi pri izvajanju terapij.

Tako ohranjam in razvijam svoja močna področja: organiziranost, ustvarjalnost, kritično mišljenje in razvijam sočutje do sebe in drugih.